Opis
Franc Merkač je na svoji razgibani ustvarjalni poti tesno povezan z lesom že kakšni dve desetletji. V tem času ga je skozi oblikovanje spoznal v globino duše in značaja. Z enako veščo roko izdeluje majhne in večje predmete pa tudi zahtevnejše kompozicije. V njegovi obsežni zbirki tako lahko najdemo veliko najrazličnejših, predvsem ročno struženih del – od umetniško dekorativnih izdelkov in unikatnih eksponatov do objektov ter nekaterih figuralnih skulptur. Svoje znanje in razmišljanje je izrazil izvirno in domišljeno, da sta v pričujočih lesenih stvaritvah zazvenela v polnem sozvočju.
Značilnost njegovih lesenih predmetov se odraža v poudarjanju volumna, v razpoznavnem stiliziranju form in različno obdelavo površin. Vsakemu pristopu botrujeta dobro opazovanje in poglobljen odnos v procesu ustvarjanja. Vrste lesa, ki jih izbira, niso naključne ali nepremišljeno odbrane, saj mu že določena naravna oblika morda obljublja zametek bodočega objekta. Narava kot edinstvena kreatorka nemalokrat sama poskrbi za neverjetne motive, strukture in navdihujoče forme, ki jih avtor nato izlušči in nadgradi v zanimive vsebine. Na svojih poteh po bližnji okolici odkriva različne lesne sorte in nenavadne oblike, ki jim izstruži oziroma izdolbe novo obliko, vdahne sporočilo ali pač vdela oziroma doda neko uporabno funkcionalnost. Pozoren je na izbor vrste ter na videz lesa, saj ga skuša kar najbolje uporabiti in uskladiti s svojimi oblikovnimi zamislimi.
Ustvarja iz različnih vrst suhega ali surovega lesa (oreh, hruška, jablana, češnja, češplja, bor, breza, macesen, jesen …), kar se odraža skozi občutljivost izpovedne širine. V vsakem delu morajo priti do izraza tudi barva, starost in tekstura lesa, torej njegova površinska in globinska podoba, bodisi obdelana ali neobdelana. Občasno se odloči tudi za poslikavo posameznih objektov. Večina njegovih umetelno izdelanih predmetov je značilno okroglih, torej polnokrožnih linij in oblik, kar je lahko reminiscenca na davno preteklost in izvorne lončarske oblike raznega posodja, skled, skodel … S pretanjenim oblikovanjem slehernega detajla kot tudi celotne podobe dosega spontano prehajanje ostrine v mehkobo, impresije v ekspresijo in slednjič v abstrakcijo. Loteva se znanih in neznanih, tudi zahtevnejših domišljijskih konceptov, ves čas v zavedanju tesne povezave v odnosu človek – narava. V procesu dela skuša odkriti in izkoristiti čim več površinskih in globinskih struktur. Kolikor lahko, ohranja naravne lesne posebnosti, ki jih prefinjeno spaja z gladko, rezljano, dleteno ali grobo brušeno površino tako, da celostno zaobjame eksponat in mu vdela tisto haptično privlačnost, ki se je gledalec želi dotakniti.
Franc Merkač je z lesom vzpostavil trajen in pristen dialog. V svojih unikatnih kreacijah harmonično združuje zamisli skozi svojsko ekspresivno poetiko, ki nam da vedeti, da imajo ti izdelki značilno individualno in slogovno razpoznavno identiteto. Na koncu jih opremi še s svojim posebnim prepoznavnim znakom.
Bogate izkušnje, vse bolj izmojstreno znanje, idejna svežina in širina ter izvirnost so opredeljujoče značilnosti njegovega ustvarjalnega dela. Eksponate odlikujejo čiste linije, izbrušenost, eleganca in tenkočutna stilizacija tako detajlov kot celote. Poudarjeni volumni krožnih linij ustvarjajo svojsko lepoto minimalizma, ki ga žlahtni močan občutek za estetiko, v kateri se spajata tradicija z aktualnimi tokovi sodobnega oblikovanja. Zareze v lesu in času imajo svoj notranji glas, svojo zgodbo in svoj čar …
Polona Škodič,
umetnostna zgodovinarka
